Rojen 1845 pod Šmarno goro je Jakob Aljaž svoje življenje posvetil goram, pesmi in ljudem, ki jih je spremljal skozi duhovniški poklic. Skozi svoje delovanje zapustil neprecenljivo planinsko dediščino, kot je Aljažev stolp na Triglavu.
Da bi Slovencem ohranil Triglav, na katerega se je prvič povzpel 1887, je rojake neutrudno navduševal za planinstvo; Bil je pobudnik številnih planinskih gradenj, med najbolj znanimi je zavetišče Aljažev stolp vrh Triglava 2864 m. Aljaž je zemljišče za 1 goldinar odkupil od občine Dovje in izdelal načrte za stolp, ki ga je nato podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Gradnjo stolpa je zaupal Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani. Ta je izdelal stolp iz šestih delov, ki so jih z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je 6 nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavili v petih urah, dne 7. avgust 1895. Vse stroške izdelave, 300 goldinarjev, je prevzel Jakob Aljaž. Stolp so kasneje pogosto prilagajali, mu dodajali spominske plošče, zastavico na konici zamenjali s peterokrako in to znova z zastavico z letnico postavitve. Večkrat je bil tudi prebarvan, in sicer zeleno-belo-rdeče, ko je ob njem med vojnama potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, ali na rdeče v času komunizma. Opremljen je s strelovodom. Temelji so bili večkrat podbetonirani. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, kmalu zatem pa je postal last države.
S svojo pobudo in delom je Jakob Aljaž sodeloval tudi pri gradnji Triglavskega doma na Kredarici (1896, prenovljen 1909), Aljaževega doma v Vratih, zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava.
Njegovo vsestransko delovanje se je razširilo tudi na skladateljevanje.
Številne njegove pesmi so ponarodele, med najznačilnejšimi so Oj, zbogom ti planinski svet, Ujetega ptiča tožba, Na dan (Gregorčičeva besedila) in Triglav (besedilo je prispeval Matija Zemljič; izšla je v drugem delu Slovenske pesmarice), ki je slovenska planinska himna.
Banka Slovenije je v njegov spomin izdala jubilejne kovance za 5, 500 in 5000 tolarjev.