V letu 2018 oznamujemo častitljiv jubilej prvega vzpona na Triglav.
Pred davnimi časi so gore veljale za svete in neosvojljive, izrazi alpinizem, planinci in gorniki še nisi bili poznani izrazi zavite v mistični svet legend in mitologije. 26. avgusta 1778 pa so štirje srčni možje iz Bohinja osvojili Triglav – z 2864 metri najvišji vrh naše države. Štefan Rožič iz Savice, Matevž Kos z Jereke, Luka Korošec s Koprivnika in Lovrenc Willomitzer iz Stare Fužine.
Tako so postali pionirji raziskovanja alpskega sveta, svoj cilj pa so dosegli s podporo mecena Žige Zoisa. S tem so nas uradno vpisali med alpske narode, planince in strastne ljubitelje gorskega sveta tako doma, kot v tujini. Triglav je bil osvojen 8 let pred Mont Blancom (4810 m), 22 pred Grossglocknerjem (3798 m) in 87 let pred Matterhornom (4478 m). Po 240 letih od njihovega podviga, lahko v Bohinju somišljenike srečate na več kot 400 km urejenih pohodniških in planinskih poteh. A kljub obljudenosti, ta košček evropskih Alp še vedno pripada Kraljestvu Zlatoroga. Spomenik štirih srčnih mož lahko obiščete v Bohinju.
94 let po vzponu so slovenski planinci prvič oblikovali planinsko društvo in ga želeli tudi uradno registrirati. Zaradi domnevnih pomanjkljivosti v njihovi vlogi so jih zavrnili, zato pa se je uradna ustanovitev zamaknila kar za tri desetletja. Tako lahko uradno praznujemo 125 letnico ustanovitve prvega Slovenskega planinskega društva, ki pa s svojimi začetki sega v leto 1872.
Prva ženska se je na Triglav povzpela leta 1870
